Nedeljo sem izkoristila za skok na Kamniško sedlo in obisk bližnjih koč. Seveda je kulinarika močan motivacijski faktor, ki me še dodatno žene v planine.
V koči sva s kolegico tu pa tam ujeli pogovore in ugotovili, da se ljudje zelo pogosto na vrhu pogovarjajo o hrani. Tako sva bili pomirjeni, da nisva osamljen primer. :)
No, da preidem k bistvu. Današnja objava je namenjena štrukljem iz doma v Kamniški Bistrici. Čeprav sva se najedli že v koči na vrhu sedla, sem vseeno želela preizkusiti njihove štruklje.
Tako sem celo pot na vrh in nazaj nestrpno čakala najin povratek (čeprav je bil cel izlet lep, sproščujoč ...). In končno sem dočakala štruklje. Vem, da se morda ponavljam, ampak res "brskam" za odličnimi štruklji in tako me tudi tokrat niso pustili ravnodušne.
Še posebej sem navdušena nad dejstvom, da jih ne promovirajo na veliko, pa vseeno prekašajo mnoge, mnoge. Prav tako je v gostilni prijetno vzdušje, vključno s prijaznim osebjem.
In kaj me je pri štrukljih še posebej navdušilo?
Bili so sladki, a ravno prav sladki. Poleg tega so bili božansko rahli in polni tistih malenkosti, ki naredijo jed še okusnejšo. Meni sta ostali v spominu vanilija in limona, ki sta bili zares dodani v pravi meri. No, seveda so brusnice in med dodali štrukljem tisto piko na i, da sem se domov odpravila z mislijo, da se v kočo kmalu spet vrnem in takrat naročim še gobovo juho, ki je baje prav tako odlična. :)
Commenti